AI v pravni praksi 2026: ChatGPT in Copilot sta novi standard.

7 od 10 odvetnikov uporablja AI večkrat tedensko

Umetno inteligenco, ki temelji na jezikovnih modelih, na Češkem uporablja že večina odvetnikov. Sedem od desetih jih navaja, da z AI delajo vsaj nekajkrat tedensko. Tretjina vsak dan.

Prehod z nič na 70 % v treh letih predstavlja v pravniškem poklicu skoraj brezprecedenčno hitrost uvajanja nove tehnologije. Tako hitro vključevanje novih tehnologij smo prej videli denimo ob prehodu s papirnih zbirk zakonov na elektronske podatkovne zbirke ali pri prehodu komunikacije s pošte/faksa na e-pošto. Toda tudi takrat je šlo za spremembo v obdobju petih do desetih let, ne treh.

Hitrost sprememb pomeni, da se nekateri deli pravnega ekosistema šele prilagajajo. Odpirajo se pereča vprašanja, na primer kako obračunavati delo, ki ga ne opravlja človek. In kako prepoznati, kdaj je rezultat zares kakovosten in kdaj je le videti formalno pravilen. Pri delu strank je lahko pomoč AI še vedno razumljena kot nezaželena bližnjica, pri čemer ne vidijo nove možnosti, da odvetnik primer veliko podrobneje preuči. V očeh drugih pa uporaba AI nasprotno postaja del strokovne skrbnosti odvetnika.

Kaj avtomatizirati? Pravniki največji potencial vidijo v pravnih raziskavah. Glavna ovira za uvajanje je natančnost.

Danes polovica vprašanih uporablja AI za snovanje idej in povzemanje dokumentov. 4 od 10 jih s pomočjo AI raziskuje zakonsko ureditev in sodno prakso ali opravlja slovnične in slogovne popravke rezultatov.

Ker strokovna javnost hitro pridobiva izkušnje, se bistveno spreminja tudi pogled na to, kje bo AI uporabljena v prihodnjem letu. Največ zaupanja je namenjenega raziskovanju sodne prakse, kjer AI namerava uporabljati kar tri četrtine respondentov. Znatno se je povečalo zanimanje za pomoč pri pripravi pogodb. Rast zanimanja pa je vidna na vsakem od proučevanih področij.

Le dvanajst odstotkov respondentov je navedlo, da AI v naslednjih dvanajstih mesecih ne namerava uporabljati. Čeprav jo skoraj vsi nameravajo uporabljati, bo dejanska stopnja vključevanja odvisna od tega, ali bodo orodja zagotavljala zadostno natančnost, navedbe virov in pravno gotovost. Načrti in realnost se zato lahko v praksi bistveno razlikujejo.

Kaj bi odvetnike najbolj spodbudilo k pogostejši uporabi AI? Na prvem mestu je kakovost pravnih rezultatov (73 %), na drugem jamstvo varnosti in zaupnosti (54 %), na tretjem pa integracija v že uporabljana orodja in procese (35 %).

Odvetniki uporabljajo predvsem pravna orodja brez funkcij AI ali AI orodja brez pravne specializacije

Na presečišču obeh je za zdaj le 35 % odvetnikov.

Pravna orodja smo v raziskavi razdelili na pravno specifične sisteme, ki uporabljajo preverjene vire, in splošne modele brez popolnega češkega pravnega konteksta. Večina uporabljenih sistemov za pravo je nastala pred prebojem generativne umetne inteligence. Njihova podlaga je iskanje izvirnih besedil po imenu ali številki oziroma po ključnih besedah. Takšne sisteme uporablja 82 % odvetnikov.

Del teh sistemov začenja dodajati funkcije AI, zlasti v obliki pametnejšega iskanja, ki ga uporablja skupaj 28 % odvetnikov. Le 7 % odvetnikov je začelo uporabljati pravno specifične sisteme, katerih temelj so jezikovni modeli AI.

AI v neki obliki znotraj pravno specifičnih sistemov torej uporablja 35 % vseh odvetnikov.

Nasprotno pa je uporaba splošnih, nespecifičnih modelov mnogo bolj razširjena. Le nekaj odstotkov respondentov pri delovnih nalogah ni uporabilo nobenega od njih.

Med splošnimi modeli AI z veliko prednostjo vodi ChatGPT. Pri tem orodju smo dodatno preverjali, ali gre za plačljivo ali brezplačno različico. Razdelitev je približno enaka. Možnost brezplačne različice splošnih orodij nedvomno prispeva k njihovi veliki priljubljenosti.

Nagel razvoj in pritisk ustvarjata tveganja

Razlika med hitrim sprejetjem AI za nekatere delovne naloge in nizko stopnjo uporabe AI, specializirane za pravo, je med najizrazitejšimi ugotovitvami celotne raziskave. Respondenti pričakujejo raziskovanje v kompleksnih sistemih dokumentov z visoko natančnostjo in pravno gotovostjo, ob zagotavljanju varnosti občutljivih podatkov. Resničnost je za zdaj predvsem izkušnja s splošnimi orodji, kot sta ChatGPT ali Gemini, ki teh zahtev ne morejo v celoti izpolniti.

Splošni pravno nespecifični modeli črpajo znanje z javnega interneta, kjer so poleg natančnih informacij tudi zastarela besedila in mnenja laikov. Nekaterih pomembnih pravnih virov sploh nimajo na voljo. Ugotovitve so zato lahko napačne ali vsebujejo navedbe zakonov ali sodb, ki v resnici ne obstajajo. Te napake je poleg tega težko zaznati, saj je rezultat na prvi pogled videti formalno pravilen. To ustvarja veliko tveganje za odvetnika in stranko.

Celoten trg je sredi hitre tehnološke spremembe. Produkti, ki so zagotavljali pravne informacije pred prebojem jezikovnih modelov, še niso spremenili svoje osnovne arhitekture. Novi produkti na trgu še niso pridobili verodostojnosti. Uporabniki pa ugotavljajo, kje ima AI resnično dodano vrednost in kako jo vključiti v pravno delo, da bo opora, ne le še eno orodje na seznamu.

Kako enostavno in varno nadaljevati z AI tehnologijami?

Preizkusite AI orodje, primerno za pravo, ali pa splošnim modelom dodajte pravni kontekst.

Pri izbiri specializiranega AI orodja je smiselno upoštevati naslednjih 5 meril:

• Kakovost in popolnost virov: delo z aktualno sodno prakso in zakonodajo v celotnem obsegu. Na primer ne le sodna praksa Nejvyššího soudu, temveč sodbe vseh stopenj sodišč.
• Natančnost in preverljivost rezultatov: pri pravnih raziskavah je pomembno, da orodje navaja točne citate in da je preprost vpogled v primarni vir.
• Integracija v delovne postopke: enostavna uporaba v običajnem delovnem toku, bodisi prek spletnega vmesnika bodisi prek povezave z obstoječimi orodji in sistemi.
• Varnost in ravnanje s podatki: jasna pravila glede obravnave poizvedb, dokumentov in občutljivih informacij, vključno z njihovo nadaljnjo uporabo ali shranjevanjem.
• Cenovni model in prilagodljivost: AI tehnologije se hitro spreminjajo, večletne zaveze so lahko velika ovira.

Splošni modeli (ChatGPT, Gemini, Claude), obogateni s pravnim kontekstom

Tudi splošna orodja je mogoče uporabiti za bolj strokovni del pravnega dela. Vendar jim je treba zagotoviti popoln in preverjen kontekst. Bodisi z nalaganjem konkretnega besedila zakona ali sodbe prek uporabniškega vmesnika bodisi s povezavo modela z virom konteksta. ChatGPT je možnost povezave s specifičnim, denimo pravnim, kontekstom uvedel sredi leta 2025. Podobno Anthropic ali Claude. To se imenuje MCP (Model Context Protocol). Povezavo praviloma lahko vzpostavi vsak uporabnik, če obstaja storitev, s katero se je mogoče povezati. Storitev povezovanja preverjenih zakonov in sodne prakse v kontekstu češkega prava ponuja DirectCase.